Zaradi znane situacije nam letos ni uspelo izvesti noči branja, projekta, katerega namen je doživeti branje kot dogodek, razvijati veselje do branja in kreativnost ob branju ter po njem.
Prav tako je bilo zaradi omejitev, ki so veljale vse do konca šolskega leta, nemogoče izpeljati tudi delavnice za nadarjene. Da pa učenci vseeno niso bili preveč prikrajšani, smo se odločili pripraviti nekaj srečanj, na katerih smo poskusili slediti ciljem noči branja.
Rdeča nit našega bralnega dogodka je bila poezija. Naš namen je bil motivirati učence za branje in tudi pisanje poezije. Ugotavljamo namreč, da učenci vsako leto redkeje posegajo po pesmih in namesto njih raje izberejo prozo.
Dogodek je bil sestavljen iz štirih srečanj in je potekal v okolju MS Teams. K sodelovanju so bili povabljeni nadarjeni učenci od 6. do 9. razreda in vsi, ki so v tem šolskem letu opravili bralno značko. Prva tri srečanja so bila pripravljena kot delavnice, na katerih smo iskali odgovore na vprašanja, zakaj brati poezijo, kako brati poezijo in kako napisati pesem. Učenci so se preizkusili v različnih ustvarjalnih in poustvarjalnih vajah, ob čemer so bogatili besedni zaklad, potovali v svoj domišljijski svet, spoznavali nove oblike, širili obzorja idr.
Zadnje srečanje je bilo sklep našega dogodka. Pridružila se nam je Katarina Gomboc Čeh, naša nekdanja učenka in večkratna nagrajena pesnica, ki nam je predstavila svoje življenje in delo. Z njo smo se pogovarjali o marsičem, predvsem pa o poeziji. Njen pogled na pomen pesništva nas je tako zelo navdušil, da smo tudi sami prijeli pisala in napisali verz ali dva ali celo pesem.
Jan Alešnik iz 9. b je razmišljal oz. sanjaril tako:
ŽIVETI V OBLAKU
Kako bi bilo živeti v oblaku,
v tem puhastem belem orjaku?
Bi lahko stal na njem,
se sprehajal?
Ne vem.
Spati na njem že bilo bi kraljevsko,
a živeti v njem bilo bi peklensko.
Saj tam ni vode, ni hrane
in edine sosede bile bi mi vrane!
Zato raje ostal bom na trdnih tleh,
saj muk doživljati nočem le-teh.
Na koncu nam je Katarina obljubila, da nas jeseni obišče tudi v živo. Komaj čakamo in držimo pesti, da se to uresniči.
