V iskanju zamisli, kako bi pri učencih spodbudili bralno motivacijo, se nam je porodila zamisel, da bi petošolci brali pravljice mlajšim učencem. Tokrat smo si izbrali prvošolčke. Vsak izmed petošolcev si je izbral enega ali dva prvošolčka in ga popeljal v svet pravljic.
Petošolci so odgovorno sprejeli izziv in ugotovili, da je to pomembna in zahtevna vaja, ki lahko popelje do boljšega in bolj doživetega branja.
Po končanem branju so prvošolčki pod vodstvom petošolcev narisali vsebino prebrane pravljice.
Prvošolci so bili nad takšnim načinom branja navdušeni, petošolce pa je kar razganjalo od ponosa.
Petošolci so po branju strnili svoje misli:
Super sem se imel. (Žiga, 5. a)
Ob branju sem se odlično počutila in upam, da bom lahko še kdaj prebirala pravljico prvošolcem. (Kiara, 5. a)
Bil sem navdušen in branje prvošolčkoma mi je polepšalo dan. (Tim, 5. a)
Bila sem zelo sproščena. Brala sem dvema prvošolkama in obe sta ob poslušanju uživali. Tudi meni je bilo lepo. (Živa, 5.a)
Bila sem srečna, da sem lahko prvošolcu prebrala pravljico. (Aiša, 5. a)
Ko sem začel z branjem, mi je bilo malo nerodno. (Lev, 5. a)
Z veseljem sem brala prvošolčkom, saj upam, da jih tako lahko navdušimo za branje in razvijanje domišljije. (Naomi, 5a. )
Za razliko od moje sestre sta prvošolčka zelo pozorno poslušala. (Jan, 5. a)
Ko sem bral, mi je bilo prijetno, saj sta me oba prvošolčka pozorno poslušala in tudi meni je bilo zanimivo. (Teo, 5. a)
S prvošolko sva ob prebiranju pravljice uživali in se potopili v svet domišljije. (Ariana, 5. a)
Bilo je fenomenalno. Zelo sem bil vesel, da sta me prvošolčka pozorno poslušala. Upam, da bom lahko še kdaj bral pravljico mlajšim učencem. (Gal, 5. a)
